Predsednik republike in predsednik vlade sta priredila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta

Brdo pri Kranju, 25. 1. 2022 | sporočila za javnost, govori

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša sta priredila sprejem za diplomatski zbor ob pričetku novega leta.

Predsednik republike je v govoru diplomatom spregovoril o:
- razmerah v Sloveniji,
- položaju Slovenije v mednarodni skupnosti,
- odnosih s sosednjimi državami,
- izzivih s katerimi se spoprijema Evropska unija,
- Zahodnem Balkanu in širitvi Evropske unije,
- odnosih z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko ter
- drugih globalnih izzivih.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Besedilo govora predsednika republike Boruta Pahorja Velja govorjena beseda!

Spoštovani doajen diplomatskega zbora,

toplo vas pozdravljam na novoletnem sprejemu, ki je prilagojen razmeram. Močno upam, da se bo pandemija čim prej prelevila v obvladljivo endemijo in se bomo vsi skupaj čim prej z optimizmom lotili vsestranskega okrevanja naših držav ter mednarodne skupnosti.

Ekscelence,

dovolite, da se po običaju tudi tokrat opredelim do najpomembnejših tem.

Prvič - o razmerah v Sloveniji

Tvegam oceno, da bo Slovenija uspešno izšla iz zdravstvene krize. To pomeni, da je na eni strani relativno ustrezno odmerjala ukrepe za zaščito zdravja ljudi ter na drugi strani skrbela za optimalno delovanje gospodarstva in celotnega javnega življenja.

Ta ugodna dediščina spopada z epidemijo Sloveniji omogoča, da se v naslednjem desetletju uvrsti med zmagovalke zelenega in pametnega prehoda.

To je v veliki meri odvisno od letošnjega, supervolilnega leta. Ne mislim samo na izide volitev, temveč tudi na ton in vsebino razprav, ki bodo oblikovale splošno razpoloženje med ljudmi.

Kolikor kot njihov predsednik poznam razpoloženje ljudi, utegnejo biti nagrajene tiste politike, ki bodo zmerne in obrnjene v trajnostno prihodnost.

Čepravse zdi, da so politična razhajanja zelo velika, ocenjujem, da ne sežejo tako globoko med ljudi, kot se zdi. Jih pa ne podcenjujem.

Če se bodo volilne kampanje v nasprotju z mojimi željami in pričakovanji odvijale v zelo surovem in izključujočem tonu, potem ne bo prostora za dialog o našem skupnem načrtu za zeleni in pametni prehod. Zato je po mojem mnenju v interesu političnih sil, ki realno računajo na vodenje države po volitvah, da pred volitvami umirijo ton splošne razprave in predvolilni čas osredotočijo na prednostne naloge države po volitvah.

Pandemija je povsod po svetu, tudi v demokratičnih družbah z dolgo tradicijo, spodbudila preizpraševanje zaupanja v demokratične institucije in njihovo učinkovito delovanje. Tudi pri nas. Prav je, da znamo opaziti nekatere skušnjave, da se pod krinko spopada z krizami omejuje moč neodvisnih institucij. Narobe je, če sleherno ukrepanje v času krize označujemo za napad na demokracijo.

Demokracija je tudi, da pride do spremembe oblasti. V Sloveniji se je to zgodilo ravno v času, ko se je začela epidemija. Zato je bilo vse skupaj še toliko bolj zapleteno.

Vendar menim, da je Slovenija kot demokratična država ta preizkus zamenjave oblasti v težkih okoliščinah relativno zrelo opravila in da bo to čez čas, z zgodovinske distance, še lažje opaziti.

Ocenjujem, da je demokratična zgradba Slovenije dovolj čvrsta, da ne podlega skušnjavam, ne v času krize in ne sicer. Bo pa treba v času okrevanja v vsem demokratičnem svetu nameniti potrebno pozornost krepitvi vseh temeljnih demokratičnih vrednot in institucij.

Skratka, Slovenija je na pragu novega poglavja, ki bi prav lahko bilo zgodba o uspehu, če bo dovolj politične zmernosti, dialoga in pripravljenosti na sodelovanje.

Drugič - o položaju Slovenije v mednarodni skupnosti

Pred 30-imi leti so države Evropske skupnosti, pred njo pa že nekatere druge evropske države priznale Republiko Slovenijo. Z mnogimi od držav vaše akreditacije bomo v prihodnjih dneh in tednih zaznamovali 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov.

Naj spomnim, da se je Slovenija osamosvajala po pravi, to je po pravni poti in posebej skrbela, da je vse težave rešila na miren način, s tem pa si je in si še danes v mednarodni skupnosti krepi ugled, ki je neprecenljivega pomena.

Ocenjujem, da je mednarodni položaj Slovenije dober in ugoden. Slovenija velja za varno državo, ki je demokratična in napredna.

Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato. To v pretežni meri opredeljuje tudi njen zunanjepolitični profil. Slovenija je torej aktivni sestavni del tako imenovanega zahodnega sveta.

Slovenija si od diplomatskega priznanja pred 30-imi leti stalno prizadeva za mirno reševanje vseh sporov, dobro sosedstvo, mednarodno sodelovanje in multilateralizem.

Tudi zato ima številne prijatelje po vsem svetu in je brez enega samega nasprotnika ali celo sovražnika.

Tretjič - glede odnosov s sosednjimi državami

Ekscelence,

ker lani zaradi kovidnih razmer s predsednikom vlade nisva priredila sprejema, naj danes spomnim na dva prelomna trenutka v naši sosedski politiki, oba iz leta 2020.

Prvi je vrnitev Narodnega doma v Trstu Slovencem. To je bil dogodek stoletja. Bil je mogoč samo zaradi izjemnega zaupanja med obema vladama in predsednikoma ter zaradi iskrene želje po sožitju slovenske in italijanske skupnosti v tem delu Evrope, v evropskem duhu.

Stisk rok s predsednikom in prijateljem Mattarello pred obema obeležjema polpretekle zgodovine je bil zame osebno najbolj doživet trenutek v vsem mojem političnem življenju. Čeprav ob tem nisva rekla nič, sva povedala vse.

S predsednikom Italijanske republike Sergiem Mattarello sva lani skupaj uradno obiskala Novo Gorico in Gorico ter s tem podprla projekt Evropska prestolnica kulture 2025, ki ga pod sloganom GO! Borderless 2025 izvaja Nova Gorica v tesnem sodelovanju z italijansko Gorico kot simbol razumevanja in strpnosti ter Evrope brez meja.

Drugi čudoviti trenutek je bila skupna obeležitev Slovencev in Avstrijcev 100. obletnice koroškega plebiscita. To se nikoli prej ni zgodilo, tudi to je bil dogodek stoletja. Posebno vrednost mu je dalo opravičilo avstrijskega predsednika in prijatelja Van der Bellna v slovenščini koroškim Slovencem za zamude pri uveljavljanju pravic na podlagi Avstrijske državne pogodbe (1955).

Med lepe dogodke v duhu dobrega sosedstva štejem tudi skupno navzočnost z madžarskim predsednikom in prijateljem Janosem Áderjem ob 30-letnici Zveze Slovencev na Madžarskem. S hrvaškim predsednikom in prijateljem Zoranom Milanovićem sva skupaj, na isti dan, odkrila spominski obeležji dvema pesnikoma in narodnima buditeljema v Ljubljani in Zagrebu.

Slovenija podpira vstop Hrvaške v Schengensko območje. Vesel sem tudi naporov obeh vlad za ureditev vseh odprtih vprašanj, tudi ribolovnega režima, a pod ključnim pogojem, da se spoštuje odločba arbitražnega razsodišča o meji med državama.

Ocenjujem, da nikoli v 30-ih letih nismo imeli tako dobrih odnosov z vsemi štirimi sosednjimi državami kot v zadnjih letih. Na tem je treba graditi.

Četrtič - Evropska unija

Evropska unija se spoprijema s številnimi izzivi. V boju s pandemijo je EU naredila nekaj izjemnih skupnih korakov, ki so bili v preteklosti težko predstavljivi. Uspešno je uskladila nabavo cepiva, pohitela s skladom za okrevanje in rast ter se dogovorila o skupnem digitalnem potrdilu PCT.

Želimo si, da bi bila EU še učinkovitejša in enotnejša. V interesu Slovenije je, da je v najbolj povezanem delu Evropske unije.

Lani smo vsi predsedniki držav Evropske unije na pobudo, ki sva jo dala s predsednikom Mattarello ob dnevu Evrope s posebnim pismom skupaj pozvali državljane k aktivnemu sodelovanju na konferenci o evropski prihodnosti.

Osebno ne pričakujem, da bo konferenca o prihodnosti Evrope pomenila kakšen prelomen trenutek v oblikovanju našega skupnega načrta za prihodnost unije. Menim, da bo ob pravem času na pravi način to v naslednjih letih morda spet naredila ustavna konvencija.

Slovenija je v drugi polovici preteklega leta predsedovala Svetu Evropske unije. Delim mnenje najvišjih predstavnikov Evropske unije, da je to nalogo v teh posebnih okoliščinah odlično opravila.

Petič - o Zahodnem Balkanu in širitvi Evropske unije

Širitev EU z državami Zahodnega Balkana je prvovrstno geopolitično in varnostno vprašanje ter je v življenjskem interesu tako Evropske unije kot držav Zahodnega Balkana.

Potrebujemo aktivnejšo politiko širitve Evropske unije ob hkratni ambicioznejši politiki reform držav Zahodnega Balkana in urejanje njihovih medsebojnih spornih vprašanj po mirni poti.

Razmere na Zahodnem Balkanu se poslabšujejo. Najbolj me skrbijo razmere v Bosni in Hercegovini, zlasti zaradi odkritih teženj po spremembi meja. Poskuse za oblikovanje državnih meja po etničnem načelu moramo razumeti kot skrajno nevarne za mir in varnost v regiji in Evropi.

Lansko pomlad sem v sodelovanju s predsednikom Hrvaške Milanovićem tu na Brdu gostil vrh pobude Brdo - Brijuni Process, ki je potrdil zahtevnost razmer in nujnost hitrejše širitve Evropske unije.

Vrh Evropska unija - Zahodni Balkan, ki je v začetku oktobra v okviru slovenskega predsedovanja potekal v Sloveniji, ocenjujem kot koristen in prepotreben. Upam, da sta zaključna deklaracija in celotni duh srečanja zagotovilo, da bo širitev EU na Zahodni Balkan med prednostnimi nalogami uradnega Bruslja do polne vključitve tega dela Evrope v Evropsko unijo.

Žalpa je Evropska unija spet zamudila priložnost za začetek pogajanj z Republiko Severno Makedonijo in Republiko Albanijo. Iskreno si želim, da bi do tega pomembnega koraka prišlo res čim prej.

Samo iskrena in resna evropska perspektiva držav Zahodnega Balkana lahko zagotovi mir, varnost in blaginjo v tem delu Evrope.

Šestič - glede odnosov z ZDA, Rusko federacijo in Kitajsko
Zelo jasno želim povedati, da usmeritve naše zunanje in varnostne politike določata članstvi v EU in Natu. Združene države so naš zaveznik in partner.
Čeprav Ruska federacija in Kitajska nista naši vojaški in politični zaveznici, si želimo imeti z njima iskrene odnose na temelju medsebojnega spoštovanja in razumevanja.
V tem trenutku posebej poudarjam nujnost konstruktivnega in vsebinskega dialoga med Zahodom in Rusko federacijo, pri čemer skupaj s političnimi in vojaškimi zavezniki utemeljeno pričakujemo vzdržanje vseh oblik groženj z uporabo sile. Evropa in svet potrebujeta mir, če naj aktualne probleme rešujemo v prid vsega človeštva.

Slovenija že vse od vzpostavitve diplomatskih odnosov s Kitajsko dosledno zagovarja načelo ene Kitajske, kar je tudi politika Evropske unije. Gospodarsko predstavništvo Taipeia pa bi bilo dobrodošlo, kot je dobrodošlo v večini drugih članic EU.

Dobre, urejene, iskrene, in če je le mogoče, prijateljske odnose želimo imeti tudi z vsemi drugimi državami sveta.

Sedmič - glede globalnih izzivov

Vsi največji izzivi so globalni in nanje lahko uspešno odgovorimo le s sodelovanjem. Pa naj gre za pandemijo covida-19, podnebne spremembe ali hiter razvoj znanosti in tehnologij ter osvajanje vesolja.
Čeprav nas opredeljujejo različne zgodovinske okoliščine in identitete, pa so temeljna načela mednarodnega sodelovanja enaka za vse.
Enotnemu razumevanju vrednot in načel smo se zavezali s članstvom v Združenih narodih, mi v Sloveniji pa tudi z vstopom v Evropsko unijo, Svet Evrope, OVSE, OECD in druge organizacije.

Zelo pomembno je, da nas v delovanju vodijo načela vladavine prava, temeljnih človekovih pravic ter medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Ključnega pomena sta zlasti strpnost in dialog.

Zagotavljanje miru in varnosti ostaja med našimi najpomembnejšimi nalogami. Slovenija je privržena mirnemu reševanju vseh sporov. To je naša identiteta.

Eden največjih izzivov so še naprej podnebne spremembe in prilagajanje nanje. COP26, ki ga je Združeno kraljestvo uspešno gostilo novembra lani, je prinesel nekaj premikov. A čaka nas še veliko dela, da novim okoliščinam prilagodimo svoj način življenja - od energetike do prehrane in načina sobivanja z naravo.

Vse to so vprašanja, ki jih ne moremo reševati unilateralno. Zato so tako zelo pomembna skupna prizadevanja za krepitev zaupanja v učinkovit multilateralizem, temelječ na vladavini prava, v diplomacijo in mirno reševanje sporov.

Slovenija se je odločila znova kandidirati za mesto nestalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2024 in 2025 ter tudi tako prispevati h krepitvi temeljnih načel in vseh skupnih dosežkov OZN. Prvič smo bili nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov pred več kot dvajsetimi leti, v letih 1998 in 1999.

Ob koncu
Ekscelence,
prosim vas, da prenesete moje najboljše želje suverenom vaših držav z iskrenim upanjem v krepitev našega medsebojnega zaupanja in prijateljstva v korist ljudi, ki jih predstavljamo, in širše mednarodne skupnosti.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Public link

Please use the above public link if you want to share this noodl on another website.