Bank of Slovenia

11/14/2017 | Press release | Distributed by Public on 11/14/2017 07:27

Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - september 2017

Plačilna bilanca1

Tekoči račun plačilne bilance

Tekoči račun je septembra 2017 izkazoval presežek v znesku 460 mio EUR in je bil glede na enak mesec predhodnega leta višji za 113 mio EUR. Blagovna in storitvena menjava sta dosegli presežek v znesku 571 mio EUR, od tega je za 309 mio EUR presežka dosegla blagovna menjava. Primarni in sekundarni dohodki so izkazovali primanjkljaj v znesku 111 mio EUR, večina primanjkljaja je bila na primarnih dohodkih. V prvih devetih mesecih 2017 je presežek tekočega računa znašal 2.311 mio EUR, kar je za 546 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2016. Presežek menjave blaga je ostal na podobni ravni kot leto prej, presežek menjave storitev se je povečal za 324 mio EUR, izstopa še primanjkljaj primarnih dohodkov, ki se je zmanjšal za 135 mio EUR glede na leto prej.

Presežek blagovne menjave je v devetih mesecih 2017 znašal 1.365 mio EUR in je bil za 56 mio EUR višji kot v enakem obdobju leta 2016. Izvoz se je medletno povečal za 13,4 %, uvoz pa za 14,1 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 107 %. Med proizvodi se je medletno na izvozni strani najbolj povečal izvoz blaga za investicije (za 17,2 %), sledi izvoz blaga za široko porabo (za 12,8

%) in reprodukcijo (za 11,8 %). Na uvozni strani se je najbolj povečal uvoz blaga za reprodukcijo (16,5 %), uvoza blaga za široko porabo in za investicije pa sta se povečala za 11,2 % oziroma 8,1 %.

Izvoz v države članice EU je v prvih devetih mesecih 2017 predstavljal 77 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 13,4 % oz. 1.922 mio EUR. Pomembneje se je povečal izvoz v Italijo, Nemčijo in Francijo. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 80 % celotnega uvoza in se je glede na predhodno leto povečal za 12,9 % oz. 1.810 mio EUR. Izstopalo je povečanje uvoza iz Italije, Nemčije in Avstrije.

Septembra 2017 je saldo blagovne menjave izkazoval 309 mio EUR presežka, kar je 83 mio EUR več kot septembra 2016.

Storitvena menjava

Presežek storitvene menjave je v prvih devetih mesecih 2017 znašal 1.972 mio EUR, kar je za 324 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2016. Izvoz storitev se je povečal za 12,3 %, uvoz pa za 8,4 %. Podrobnejša struktura storitvene menjave v letu 2017 glede na leto 2016 pokaže zmanjšanje primanjkljaja ostalih poslovnih storitev (za 123 mio EUR) ter povečanje presežka potovanj (za 140 mio EUR) in transporta (za 81 mio EUR).

Septembra 2017 je presežek storitev znašal 262 mio EUR, kar je za 21 mio EUR več kot septembra leta 2016.

Primarni in sekundarni dohodki

Primanjkljaj primarnih dohodkov je v prvih devetih mesecih 2017 znašal 800 mio EUR, kar je 135 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2016. Primarni dohodki so septembra 2017 izkazovali primanjkljaj v znesku 103 mio EUR, kar je za 16 mio EUR več kot septembra 2016.

Primanjkljaj sekundarnih dohodkov je v prvih devetih mesecih 2017 znašal 226 mio EUR in je bil za 32 mio EUR nižji kot v enakem obdobju leta 2016. Septembra 2017 je primanjkljaj znašal 8 mio EUR in je bil za 25 mio EUR nižji kot septembra 2016.

1 Metodologija plačilne bilance in stanja mednarodnih naložb Slovenije temelji na priporočilih šeste izdaje Priročnika za izdelavo plačilne bilance, ki ga je izdal Mednarodni denarni sklad (Balance of Payments and International Investment Position Manual, IMF, 2009). Zunanji dolg temelji na Priročniku za zunanji dolg (External Debt Statistics Guide for Compilers and Users, IMF, 2014), ki ga je prav tako izdal Mednarodni denarni sklad in je usklajen s prej omenjenim priročnikom.

Finančni račun plačilne bilance

Septembra 2017 je bil saldo finančnega računa pozitiven (0,3 mrd EUR), enako tudi v zadnjih dvanajstih mesecih (1,8 mrd EUR), kar predstavlja obseg neto financiranje tujine. Ta mesec so bile realizirane izstopajoče transakcije nefinančnih družb pri neposrednih naložbah, tako na strani imetij kot obveznosti. Večinoma gre za naložbe tujcev v Sloveniji, ki so se septembra povečale za 0,2 mrd EUR. V zadnjih dvanajstih mesecih je bila največja neto odlivna postavka naložbe v vrednostne papirje (3,7 mrd EUR) preko povečevanja imetij tujih dolžniških vrednostnih papirjev za 2,9 mrd EUR in zmanjšanja obveznosti domačih izdajateljev dolžniških vrednostnih papirjev do tujine za 0,7 mrd EUR. Sledila so posojila z 1,0 mrd EUR neto odliva kapitala v tujino, večinoma gre za razdolževanje državnega sektorja, drugih finančnih posrednikov in bančnega sektorja. Neto priliv je bil izkazan na gotovini in vlogah (2,8 mrd EUR), neposrednih naložbah (0,2 mrd EUR) ter finančnih derivativih (0,2 mrd EUR). Poleg tega v zadnjih dvanajstih mesecih beležimo tudi 0,5 mrd neidentificiranega neto priliva v obliki statistične napake, ki jo v večji meri pripisujemo finančnemu računu plačilne bilance. Neto zunanji dolg je septembra 2017 znašal 9,6 mrd EUR, kar je 2,6 mrd EUR manj kot septembra 2016. Bruto dolg je znašal 43,2 mrd EUR, kar je 2,1 mrd EUR manj kot septembra 2016, terjatve do tujine pa so ta mesec dosegle 33,6 mrd EUR in so 0,5 mrd EUR višje kot pred enim letom. Postavki neto zunanji dolg in bruto zunanji dolg sta, izraženi v odstotkih BDP za leto 2016, v septembru 2017 dosegli 23,8 %, oziroma 107,0 %.

Septembra 2017 neposredne naložbe (domače naložbe v tujini minus tuje naložbe v Sloveniji) izkazujejo 240 mio EUR neto priliva, kar je skoraj enako neto prilivu te postavke v zadnjih dvanajstih mesecih. Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložbe kaže, da so se tuje neposredne naložbe v Sloveniji v septembru 2017 zvišale za 217 mio EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so se skupno povečale za 524 mio EUR. Večina povečanja v tem obdobju je bila v obliki lastniškega kapitala in reinvestiranih dobičkov (548 in 500 mio EUR), medtem ko se je neto dolg do tujih lastnikov znižal za 524 mio EUR. Domače neposredne naložbe v tujini so se septembra 2017 znižale za 23 mio EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so se skupno povečale za 283 mio EUR. Pri tem se je v zadnjih dvanajstih mesecih lastniški kapital povečal za 245 mio EUR, neto financiranje tujih povezanih družb pa je vrednost domačih neposrednih naložb v tujini povečalo za 63 mio EUR. Vpliv izstopajočih transakcij je po smeri naložb v večji meri razviden med tujimi neposrednimi naložbami v Sloveniji.

Naložbe v vrednostne papirje so bile septembra 2017 skoraj izravnane, saj so izkazovale le 4,5 mio EUR neto odliva kapitala v tujino. V zadnjih dvanajstih mesecih je neto odliv kapitala te postavke znašal 3,7 mrd EUR. Imetja dolžniških vrednostnih papirjev so se septembra 2017 povečala za 0,2 mrd EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa so se skupno povečala za 2,9 mrd EUR. Naložbe v te instrumente so v tem obdobju povečale predvsem banke in centralna banka (skupaj 2,6 mrd EUR), ter zavarovalne družbe in pokojninski skladi (skupaj za 0,3 mrd EUR). Obveznosti dolžniških vrednostnih papirjev so se septembra 2017 zvišale za 0,2 mrd EUR, v zadnjih dvanajstih mesecih pa znižale za 0,7 mrd EUR. Glavnino zmanjšanja obveznosti v tem obdobju beleži država.

Zunanji dolg1

Neto zunanji dolg (obveznosti - terjatve) je septembra 2017 znašal 9,6 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 2,6 mrd EUR. Septembra 2017 je do tujine neto zadolžena zgolj država (18,4 mrd EUR), ostali sektorji pa so neto upniki tujine.

Septembra 2017 je bruto dolg do tujine znašal 43,2 mrd EUR, kar je 2,1 mrd EUR manj kot pred enim letom. Največ je svojo zadolženost zmanjšala država (1,2 mrd EUR) sledijo ostali sektorji (0,4 mrd EUR) in banke (0,3 mrd EUR). V strukturi bruto zunanjega dolga je prevladoval državni sektor s 54 % deležem celotnega dolga, z 37 % so mu sledili ostali sektorji, z 9 % pa banke. Glede na obliko finančnih instrumentov prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (50%) in posojilih (24%).

Bruto terjatve do tujine so septembra 2017 znašale 33,6 mrd EUR, kar je 0,5 mrd EUR več kot pred enim letom. Glede na obliko finančnih instrumentov prevladujejo imetja dolžniških vrednostnih papirjev (46%) ter gotovine in vlog (17%).

A) PLAČILNA BILANCA

predhodni podatki, z dne 13.11.2017 tokovi v mio EUR

ja nua r-se pte mbe r september

2016

2017

2016

2017

I.

Tekoči račun

1.764,4

2.310,8

346,8

459,7

1.

Blago

1.309,9

1.365,3

226,1

308,9

1.1.

Izvoz blaga

18.584,0

21.073,6

2.301,9

2.626,6

Izvoz f.o.b.

18.577,9

20.939,6

2.293,7

2.617,0

Prilagoditev zaobjema

-175,1

-58,0

-16,8

-12,6

Neto izvoz blaga za preprodajo

159,2

175,3

22,6

22,1

Nemonetarno zlato

22,0

16,8

2,5

0,1

1.2.

Uvoz blaga

17.274,1

19.708,3

2.075,8

2.317,6

Uvoz c.i.f.

17.768,6

20.232,2

2.131,1

2.358,3

Prilagoditev zaobjema

-8,7

20,9

3,4

25,8

Prilagoditev c.i.f./f.o.b

-500,8

-570,2

-60,1

-66,5

Nemonetarno zlato

15,0

25,4

1,5

0,0

2.

Storitve

1.648,5

1.972,1

240,4

261,7

2.1.

Izvoz storitev

4.711,4

5.292,2

602,1

655,1

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb

90,6

87,1

10,4

17,9

Vzdrževanje in popravila blaga

49,2

55,8

5,9

7,8

Trans port

1.352,9

1.526,0

168,6

187,7

Potovanja

1.703,3

1.864,4

218,1

233,7

Gradbene storitve

273,4

311,2

41,3

43,1

Zavarovalne in pokojnins ke storitve

74,7

82,0

6,5

6,6

Finančne storitve

32,9

33,6

3,1

4,0

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine

50,3

38,5

6,4

3,7

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

397,6

395,6

49,8

45,7

Ostale poslovne storitve

611,7

835,2

82,9

98,7

Storitve razis kav in razvoja

41,8

49,3

4,7

6,3

Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja

206,7

222,1

29,3

31,1

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne s toritve

363,2

563,8

48,8

61,3

Osebne, kulturne in rekreacijs ke storitve

62,6

54,1

6,3

5,1

Državne storitve

12,2

8,6

2,9

1,1

2.2.

Uvoz storitev

3.062,8

3.320,1

361,6

393,4

Storitve predelave blaga, ki je v lasti drugih oseb

15,7

39,2

1,8

1,1

Vzdrževanje in popravila blaga

46,4

40,7

5,3

5,9

Trans port

649,3

741,0

76,7

81,9

Potovanja

688,3

709,5

84,5

86,7

Gradbene storitve

67,5

83,9

11,3

12,9

Zavarovalne in pokojnins ke storitve

81,6

82,3

7,4

6,4

Finančne storitve

114,5

101,2

10,9

11,8

Nadomestila za uporabo intelektualne lastnine

148,0

148,2

14,5

15,3

Telekomunikacijske, računalniške in informacijske storitve

358,7

378,9

44,7

47,3

Ostale poslovne storitve

780,7

881,2

94,5

109,8

Storitve razis kav in razvoja

34,1

36,1

3,9

4,4

Storitve strokovnega in poslovnega svetovanja

309,9

337,3

40,4

40,7

Tehnične, s trgovino povezane in druge poslovne s toritve

436,7

507,9

50,2

64,6

Osebne, kulturne in rekreacijs ke storitve

63,6

68,1

7,0

9,3

Državne storitve

48,5

45,7

3,2

5,0

3.

Primarni dohodki

-935,6

-800,2

-86,8

-102,7

3.1.

Prejemki

1.116,5

1.133,4

133,4

105,1

Od dela

207,5

221,5

21,1

23,2

Od kapitala

485,0

429,3

74,9

52,8

Ostali prim arni dohodki

424,0

482,6

37,4

29,1

3.2.

Izdatki

2.052,2

1.933,6

220,2

207,7

Od dela

94,1

103,3

10,8

12,1

Od kapitala

1.601,7

1.429,5

166,3

150,2

Ostali prim arni dohodki

356,4

400,8

43,1

45,4

4.

Sekundarni dohodki

-258,4

-226,4

-32,9

-8,2

4.1.

Prejemki

528,3

579,7

62,2

72,1

Državni sektor

135,6

147,9

17,3

16,5

Ostali sektorji

392,7

431,8

44,8

55,6

4.2.

Izdatki

786,7

806,1

95,1

80,4

Državni sektor

380,9

377,8

42,9

40,9

Ostali sektorji

405,8

428,4

52,2

39,5