Ministry of Finance of the Republic of Slovenia

10/10/2017 | Press release | Distributed by Public on 10/10/2017 16:50

Finančni ministri EU tudi o uporabi načela fleksibilnosti pri spoštovanju fiskalnih pravil

10. 10. 2017

Finančni ministri EU tudi o uporabi načela fleksibilnosti pri spoštovanju fiskalnih pravil

Luksemburg, 10. oktober 2017 - Finančni ministri EU so v okviru današnjega zasedanja v Luksemburgu razpravljali tudi o nameri Evropske komisije, da pri ocenjevanju spoštovanja pravil iz pakta za stabilnost in rast uporabi diskrecijsko pravico in v primeru nekaterih držav upošteva načelo fleksibilnosti, za kar se zavzema tudi Slovenija. Današnja razprava je pokazala, da so mnenja držav članic glede uporabe načela fleksibilnosti deljena, zato bo Slovenija s svojimi prizadevanji nadaljevala. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je o tem spregovorila tudi s podpredsednikom Evropske komisije Valdisom Dombrovskisom.

Strogo upoštevanje izračuna proizvodne vrzeli, ki ga uporablja Evropska komisija, vodi k sklepu, da se slovensko gospodarstvo močno pregreva, kar posledično zahteva zelo visok strukturni napor na zelo kratek rok. Slovenija se s predpostavko o močnem pregrevanju ne strinja in se zavzema za uporabo načela fleksibilnosti pri presojanju spoštovanja fiskalnih pravil.

Ministrica Vraničar Ermanova je na to opozorila tudi v današnji razpravi na zajtrku finančnih ministrov EU. Ponovila je oceno, da je glede na gospodarske razmere v Sloveniji in lovljenje zaostanka za najrazvitejšimi članicami EU za našo državo primeren zmernejši 0,6-odstotni strukturni napor. Mnenja članic o možni uporabi fleksibilnosti pri presoji spoštovanja fiskalnega pakta so bila sicer deljena, zato bo Slovenija s svojimi prizadevanji in argumentiranjem stališč nadaljevala.

Ministrica je o tem v ponedeljek govorila tudi s komisarjem Dombrovskisom. Potrdila je, da bomo do 16. oktobra Evropski komisiji posredovali osnutek proračunskega načrta, in orisala fiskalni položaj Slovenije v prihodnjih dveh letih. Predstavila je argumente, ki pritrjujejo naši oceni, da za Slovenijo zadostuje 0,6-odstotni strukturni napor. Komisar Dombrovskis je za te argumente izrazil razumevanje.

Evropska komisija je na zasedanju finančnih ministrov EU sicer predstavila sveženj zakonodajnih predlogov za oblikovanje dokončnega sistema DDV, katerega cilj sta poenostavitev sistema in okrepitev njegove odpornosti na goljufije. Dokončni sistem bi temeljil na načelu obdavčitve v državi destinacije oz. državi članici prejema blaga. Z dokončnim sistemom bi nadomestili trenutno prehodno ureditev za obdavčitev dobav blaga in storitev med članicami EU, v okviru katere je dovoljena oprostitev za dobavo blaga v drugo državo članico, kar je tudi eden od razlogov za čezmejne goljufije.

Vsebinske razprave o predlogih danes ni bilo, saj se še ni končala razprava na ravni delovnih skupin. Slovenija sicer podpira prizadevanja za uvedbo dokončnega sistema DDV, vendar imamo pomisleke glede predloga komisije, da bi v prvem koraku uvedli koncept certificiranega davčnega zavezanca (podjetje, ki je zanesljiv plačnik). Za takšna podjetja bi bila še naprej dovoljena oprostitev dobave blaga v drugo državo članico. To bi bilo po našem mnenju vprašljivo tudi z vidika varnosti pred goljufijami. Slovenija zato meni, da bi bilo tako z vidika finančnih kot tudi kadrovskih virov bolj smiselno takoj začeti s pripravo dokončnega sistema DDV.

Ministri so se seznanili tudi s konec septembra objavljenim sporočilom Evropske komisije o pravičnem in učinkovitem davčnem sistemu na enotnem digitalnem trgu, ki je sledilo obravnavi izzivov obdavčenja digitalne ekonomije na zasedanju finančnih ministrov. Slovenija podpira predlog estonskega predsedstva, ki mu sledi tudi sporočilo komisije, da bi spremenili definicijo stalne poslovne enote, kar bi omogočilo tudi obdavčitev tistih subjektov, ki v neki jurisdikciji niso fizično prisotni, vendar v njej poslujejo in ustvarjajo dobiček. Komisija je predlagala tudi nekaj kratkoročnih ukrepov, do katerih pa se Slovenija brez konkretnih predlogov ne more opredeliti. Delo na tem se bo nadaljevalo.

Finančni ministri območja evra, zadnjič v sestavi z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem, pa so največ pozornosti namenili razpravi o morebitni prihodnji vlogi in nalogah Evropskega mehanizma za stabilnost. Ministri so se strinjali, da igra zelo pomembno vlogo, ne le pri kriznem upravljanju, ampak tudi pri preprečevanju morebitnih novih kriz, in da ga je treba še okrepiti. Razprava se bo nadaljevala v okviru širše razprave o prihodnosti ekonomske in monetarne unije.

Služba za odnose z javnostmi