Vlada sprejela tri temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju

24. 4. 2024

• Ministrstvo za obrambo

Vlada RS je na današnji seji sprejela tri temeljne razvojno-usmerjevalne dokumente države na obrambnem področju, in sicer Obrambno strategijo, Vojaško strategijo in Strategijo civilne obrambe. Dokumenti temeljijo na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti, upoštevajo pa predvsem nove varnostne izzive, ki so nastali v Evropi v zadnjem obdobju zlasti po agresiji Ruske federacije na Ukrajino.

Obrambna strategija Republike Slovenije (RS) je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument države na obrambnem področju in izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS.

Obrambna strategija RS opredeljuje interese in cilje Republike Slovenije na obrambnem področju ter ob upoštevanju sodobnih groženj in tveganj nacionalni varnosti usmerja obrambno politiko države, organiziranost in delovanje njenega obrambnega sistema ter razvoj njenih obrambnih zmogljivosti za zagotavljanje nacionalne obrambe ob vključenosti v sistema kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije ter opredeljuje ustrezen obseg obrambnih virov. Poleg usmeritev o krepitvi obrambne sposobnosti izpostavlja tveganja pri uveljavljanju sprememb v obrambnem sistemu ter pri uveljavljanju oz. uresničevanju obrambnih interesov in ciljev Republike Slovenije.

Republika Slovenija bo obrambne interese uveljavljala z uresničevanjem naslednjih obrambnih ciljev:

• odvrniti vojaške in druge grožnje ter tveganja za nacionalno, kolektivno in skupno varnost;
• obraniti neodvisnost, nedotakljivost in ozemeljsko celovitost države ter interese v okviru kolektivne in skupne obrambe;
• zagotoviti neprekinjeno delovanje države in družbe.

Obrambna strategija RS je podlaga za pripravo drugih usmerjevalnih dokumentov, spreminjanje in dopolnjevanje normativnih, doktrinarnih, planskih ter drugih dokumentov na obrambnem področju kot tudi za urejanje vsebinskih vprašanj, kot je na primer povečevanje vojaških zmogljivosti in v povezavi s tem popolnjevanje Slovenske vojske. V hierarhiji nacionalnovarnostnih dokumentov predstavlja hierarhično najvišjo stopnjo na obrambnem področju, iz nje pa izhajata tudi podrejeni Vojaška strategija RS in Strategija civilne obrambe RS.

Obrambna strategija RS, Vojaška strategija RS in Strategija civilne obrambe RS glede na njihovo vlogo v hierarhiji strateških dokumentov s področja obrambe ter z vidika njihove splošnosti ne nalagajo novih finančnih obremenitev in neposredno ne ustvarjajo novih finančnih posledic. Dokumenti povzemajo in upoštevajo različne obstoječe ter že uveljavljene mednarodne zaveze RS na obrambnem področju, ki so bile sprejete na najvišji politični ravni (dva odstotka BDP do leta 2030 in 20 odstotkov investicije v glavno opremo).

Vojaška strategija Republike Slovenije je temeljni razvojno-usmerjevalni vojaški dokument Republike Slovenije, ki na strateški ravni opredeljuje izvajanje vojaške obrambe in uporabo Slovenske vojske kot vojaškega instrumenta moči Republike Slovenije.

Vojaška strategija RS izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS, Obrambne strategije RS, ki ji je podrejena, in Zakona o obrambi ter konkretizira vlogo in dejavnosti Slovenske vojske kot obrambne sile.

Kot najvišji vojaški dokument Republike Slovenije Vojaška strategija RS zapolnjuje dosedanjo vrzel med strateškimi dokumenti, zagotavlja povezavo s podobnimi dokumenti v Natu in Evropski uniji ter informira druge deležnike slovenskega nacionalnovarnostnega sistema.

Vojaška strategija RS določa pet vojaških strateških ciljev Republike Slovenije:

• zagotovljeno kredibilno in uspešno odvračanje,
• zaščiteni, zavarovani in obranjeni suverenost, prostorska celovitost in drugi vitalni interesi RS,
• kredibilno prispevanje in sodelovanje v kolektivni obrambi in medsebojni pomoči,
• prepoznavno prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti,
• prispevanje k okrepljeni odpornosti države in družbe.

Poleg tega določa načine za njihovo uresničevanje in jasno opredeljuje, da je prednostni cilj Slovenske vojske nacionalna varnost, prednostni izhodišči za delovanje pa kolektivna obramba Nata in medsebojna pomoč Evropske unije. Izpostavlja, da se bo RS pri izvajanju nacionalne obrambe naslonila na kolektivno obrambo in medsebojno pomoč, v skrajnem primeru pa bo obrambo izvajala samostojno.

Pomemben poudarek je namenjen zagotavljanju sposobnosti naraščanja sil, saj mora Slovenska vojska zagotavljati in ohranjati sposobnost regeneracije ter krepitve svojih zmogljivosti. Določa, da v miru in krizah Slovenska vojska izpolnjuje naloge z mirnodobno sestavo, ki se s stopnjevanjem ogroženosti ter verjetnosti prehoda iz miru v vojno s procesom naraščanja postopno povečuje in preoblikuje v vojno sestavo po načelu integriranosti stalne in rezervne sestave.

Vojaška strategija Republike Slovenije bo zagotavljala dovolj trdno in sodobno izhodišče za delovanje ter uporabo Slovenske vojske, težiščno skozi koncept celovitega delovanja z drugimi deležniki v okviru nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije ter v okviru Nata in Evropske unije.

Strategija civilne obrambe Republike Slovenije kot temeljni razvojno-usmerjevalni dokument države na področju civilne obrambe prepoznava krepitev in delovanje civilne obrambe kot temelja odpornosti države ter družbe.

Naloga civilne obrambe je zagotoviti visoko stopnjo pripravljenosti, odpornosti in vzdržljivosti države ter družbe tudi ob nepredvidljivosti in hitrih spremembah v mednarodnem okolju ter ob prisotnosti konfliktov. Njeno poslanstvo se bo uresničevalo z doseganjem ključnih ciljev civilne obrambe, in sicer s podporo Slovenski vojski in vojaški obrambi države, ohranjanjem neprekinjenega delovanja oblasti ter gospodarskih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za obrambo ter preskrbo, zaščito in preživetje prebivalstva.

Cilji civilne obrambe se bodo uresničevali z načrtovanjem nalog in ukrepov, ki jih načrtujejo nosilci obrambnega načrtovanja ter tudi druge gospodarske družbe in organizacije ter lokalne skupnosti, ko dobijo naloge za obrambo države. Nosilci obrambnega načrtovanja bodo na podlagi sprejete strategije z aktivnostmi in ukrepi zagotavljali civilne zmogljivosti za podporo države gostiteljice, krepitev odpornosti pred hibridnimi grožnjami, za zaščito kritične infrastrukture, strateško komuniciranje, informacijsko-komunikacijsko podporo in vzpostavitev zmogljivosti situacijskega zavedanja, geoprostorsko podporo ter izvajanje obrambnih dolžnosti, v vojni pa tudi za izvajanje materialne in zdravstvene oskrbe ter drugih nalog civilne obrambe.

Vsebine in naloge civilne obrambe so opredeljene že v miru, bodo pa nadgrajene in posodobljene v skladu z novo strateško realnostjo in varnostnimi razmerami v mednarodnem okolju z razvojem novih možnosti in načinov odzivanja.