18. december je mednarodni dan migrantov

V Ministrstvu za notranje zadeve migracije obravnavamo celostno in ob zavedanju, da je treba migracijske politike in konkretne ukrepe prilagajati aktualnim razmeram v lokalnem in globalnem okolju in ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic.

Dovoljenja za prebivanje

Konec novembra 2022 je bilo največ izdanih dovoljenj za prebivanje državljanom Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Severne Makedonije in Črne gore. Veliko je bilo tudi izdanih dovoljenj državljanom Ruske federacije, Indije, Kitajske, Turčije in Ukrajine. Skupno je bilo izdanih 87.590 dovoljenj državljanom tretjih držav, od česar je bilo 9185 dovoljenj za stalno prebivanje in 78.405 dovoljenj za začasno prebivanje.

Pri državljanih držav članic evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, ki v Republiki Sloveniji prebivajo dlje kot 90 dni, letos do konca novembra beležimo 5231 izdanih potrdil (od tega 601 za stalno prebivanje). Med državljani EU v Republiki Sloveniji beležimo največ državljanov Hrvaške, sledijo državljani Bolgarije, Italije, Nemčije, Španije in Francije.

Mednarodna zaščita

Slovenija kot podpisnica Ženevske konvencije in članica EU zagotavlja mednarodno zaščito osebam, ki so v izvornih državah preganjane zaradi svojega političnega prepričanja ali svoje vere, rase, narodnostne, etnične ali pripadnosti posebni družbeni skupini in bi bilo njihovo življenje ali svoboda ogrožena oziroma bi lahko bili izpostavljeni mučenju in nečloveškemu ravnanju. Pri tem razlikujemo med statusom begunca in statusom subsidiarne zaščite.

V Republiki Sloveniji je vse od leta 2015 prisoten trend povečevanja števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Trend naraščanja vloženih prošenj za mednarodno zaščito se nadaljuje tudi letos. Do konca novembra 2022 je bilo vloženih že 6404 prošenj za mednarodno zaščito, kar je 40-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem lani.

Med državljanstvi oseb, ki izrazijo namero po mednarodni zaščiti, izstopa Afganistan. Kar 20 odstotkov vseh vloženih prošenj so vložili državljani Afganistana. To je sicer manj kot lani, nadaljuje pa se trend prihoda večjih družin iz lanskega leta.

Letos je opazen porast vloženih prošenj s strani državljanov Kube in Indije. Če je v lanskem letu vložilo prošnjo 39 državljanov Kube, jih je letos do konca novembra že 546, kar je 9 odstotkov vseh prošenj. Podobno je tudi z državljani Indije - lani jih je vložilo prošnjo za mednarodno zaščito 34, letos pa že 761 oziroma 12 odstotkov. Veliko je tudi prošenj vloženih s strani državljanov Bangladeša (13 odstotkov vseh vloženih prošenj) in Pakistana (8 odstotkov).

Letos je Republika Slovenija do konca novembra priznala 190 statusov mednarodne zaščite, od tega 34 statusov begunca in 156 statusov subsidiarne zaščite.

Začasna zaščita

Zaradi kriznih razmer v Ukrajini je Svet Evropske unije 4. marca 2022 sprejel odločitev o aktiviranju začasne zaščite razseljenih oseb v Evropski uniji. Ta omogoča takojšnjo in začasno zaščito osebam, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil.

Vlada Republike Slovenije je skladno s to odločitvijo 9. marca 2022 sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 10. marca 2022.

Z uveljavitvijo sklepa se je začel uporabljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, ki ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb, pogoje in postopke za pridobitev in prenehanje začasne zaščite ter pravice in obveznosti oseb z začasno zaščito v Republiki Sloveniji.

Na podlagi tega zakona je bilo od 24. februarja do 13. decembra 2022 vloženih 8265 vlog za priznanje začasne zaščite. Upravne enote so v istem obdobju rešile 7887 vlog in 7511 osebam priznale začasno zaščito.